NEPRAVIČNA PREDNOST

Na svetu samo 8 najbogatejših ljudi drži enako količino bogastva kot revnejša polovica prebivalstva, več kot 3,6 miljarde ljudi.


V Sloveniji je trend že od osamosvojitve naklonjen k povečanju ekonomske in družbene neenakosti.


Najbolje plačani slovenski manager v enem letu tako zasluži 80x več kot delavec z minimalno plačo v istem podjetju.

Delavec s povprečno plačo mora delati 40 let, da zasluži enako kot na leto zasluži omenjeni manager.

Premoženje najpremožnejšega para v Sloveniji je večje kot skupni letni BDP petih držav v Oceaniji.


Višja razlika v dohodkih vpliva na zmanjšanje pričakovane življenjske dobe, povečanje nasilja in psihičnih bolezni.


V državah z manjšo dohodkovno neenakostjo so zabeležili upad števila zapornikov, zmanjšanje števila umorov in povečanje zaupanja med ljudmi.


Družbena in ekonomska enakost nista samoumevni. Dosežemo ju lahko s pravičnejšo razdelitvijo sredstev.


Zakaj in kako? ↓








V raziskavi Richarda G. Wilkinsona - “Učinek neenakosti”, kjer je primerjal dohodkovno neenakosti znotraj 20 držav, je ugotovil, da je ta direktno povezana z povečanjem družbenih težav. Od povečanja uporabe drog, brezposelnosti in kaznivih dejanj do znižanja pričakovane življenjske dobe. Manjša kot je razlika v zaslužku med tistimi najvišjimi in najnižjimi na dohodkovni lestvici, boljši je standard življenja v državah in proti temu bi morali stremeti.


V začetku leta 2017 je Oxfamova študija razkrila, da je svetovna neenakost precej večja, kot so ekonomisti predvidevali. Kot omenjeno, samo 8 najbogatejših zemljanov drži enako količino bogastva kot revnejša polovica prebivalstva, več kot 3,6 miljarde ljudi.


Omenjena študija Oxfam nadzira koncentracijo svetovnega bogastva že od leta 2010 in letošnji podatki so presegli vse napovedi. Letošnje poročilo “Urgentna akcija” nagovarja predvsem državne vlade in korporacije, ki lahko s svojimi ukrepi pripomorejo k ustvarjanju ekonomskega sistema, ki bi deloval za 99% prebivalstva in ne le za peščico bogatašev.


Neenakost se najpogosteje prikazuje z Ginijevim koeficientom. Če bi imeli vsi v neki državi enak dohodek, bi bil njen Ginijev koeficient 0, če bi šel ves dohodek k eni osebi, bi imel vrednost 1. Po javno dostopnih podatkih ima Slovenija eno izmed najnižjih dohodkovnih neenakosti v EU. Naša vrednost v letu 2015 je bila 0,245. Povprečje EU je okrog 0,31, največjo vrednost pa imajo države, ki so v krizi najbolj varčevale - baltske države, Grčija, Romunija in Bolgarija. Združene Države Amerike so ena izmed gospodarsko najbolj razvitih držav z najvišjo stopnjo neenakosti, kjer ta vrednost znaša kar 0,41.


V Sloveniji je trend že nekaj časa naklonjen povečanju družbene neenakosti. Ta razlika ne obstaja samo med revnimi in bogatimi državami, ampak predvsem znotraj posameznih držav. Najboljše plačani slovenski manager v enem letu tako zasluži približno 80x več kot delavec z minimalno plačo v istem podjetju. Neenakost potencira razlike med tistimi, ki imajo vse, in tistimi, ki nimajo nič. To vpliva tudi na legitimnost političnega sistema, saj se moč začne akumulirati med peščico ljudi.


Ker se “o plačah ne razglablja” in govor o tem še vedno velja za tabu temo, je težave potrebno najprej demistificirati, preden se lahko z njimi soočimo.


KMALU VEČ










Emil Kozole in Bor Klemenc Mencin, 2017
Podpora: Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije in TAM-TAM